»Bavčarjeve objave, predavanja, razstave, priznanja na tako rekoč vseh celinah so številna in tehtna in jih lahko postavimo ob rob mnogim Evgenovim rojakom, ki pa so bolj vešči v umetnosti samohvale in so zato pri nas, tudi po zaslugi medijev, bolj razglašeni, medtem ko je Bavčar bolj kot ne odsoten. In ravno to bi rad še navrgel: nelepo in krivično se mi zdi, da je Evgen Bavčar kljub svoji dolgoletni mednarodni karieri pri nas precej manj poznan in priznan, kot si zasluži, in upam, da bo razstava v Galeriji Družina po dolgem času znamenje, da tista evangelijska o preroku in domačem kraju le ne drži vedno in povsod.«
»Moj svet je bolj prazen, odkar Milana ni več.«
»Ko je bil moj oče smrtno bolan, smo s sestro in teto romali na Sveto goro. Oče je umrl, jaz pa sem dobil edino priložnost, edine trenutke, da sem videl podobo svetogorske Marije. Takrat sem edinkrat videl solkanski most in Sočo.«
»Ko sem že celo vrsto let snemal slavčka tukaj, pa tudi na drugih krajih, mi je prišla v roke oziroma me je prijatelj opozoril na knjigo San Michelle Axla Muntheja. In ta tekst me je prevzel. Začel sem na čisto drugačen način poslušat slavčke, čeprav sem že prej vedel, da v nekaterih krajih ptiče oslepijo, bodisi slavčke bodisi druge ptiče, zato, da si mislijo, da je noč.«
»Pariz nas ljubi, samo če prinesemo polno denarnico.«
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.«
»Mislim, da je predsednik Pahor s tem, ko se je odločil, da Kunderi podeli zlati red za zasluge, storil zelo lepo gesto«
»Če želite videti neskončno, zaprite oči.«
»Bil je globok mislec, ki ni mislil samo na literaturo, mislil je na modrost sveta, mislil je na boljši svet.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju